Janez Vezenšek

Enkrat sem po tej poti mimo Starga Malna naprej desno in stmo v breg mimo Strmice proti Planini že kolesaril, a sem na polovici poti scagal. Danes mi je uspelo priti do vrha, razgledi čudoviti. Nazaj spust po peš poti, spet adrenalinsko...

Predogled trase po Petrove žige na Travno Goro. Zarisal sem krožno, tako da sva po Planinskem Domu na Travni Gori obrnila proti jugu po gozdnih poteh proti Kočevskim gozdovom. Mislila sva, da bova imela več kot 20 stopinj, kot je bilo napovedano, a sva imela prave zimske razmere, saj je na tej višini okoli 1000 mnm ostalo kar nekaj zapadlega snega. Ravno dovolj, da sva raziskovala medvedje in volčje sledi, tako da sva imela kar adrenalinsko vračanje nazaj…

Vedno, ko sem okoli Pivke, mi je pogled zastal na oddaljeni markantni cerkvici 1106 mnm visoko na golem vrhu imenovanem Sveta Trojica. Cerkvico naj bi pred kratkim ponovno pozidali in zdi se, kot da tukaj stoji že od nekdaj. Tu naokrog naj bi se po legendi potikal tudi Martin Krpan. Danes je bil predviden lep dan in trasa je bila zarisana vse do samega vrha Svete Trojice. Vzpon je bil poplačan s čudovitim razgledom na Postojnsko kotlino in po širnem Pivškem podolju – vse tja do morja in na okoliške vrhove: Vremščico, Nanos, na slemena Javornikov, Snežnik, Učko, Julijce in Dolomite. Z vrha se nam odpre tudi razgled na Palško in Petelinjsko jezero. Kdaj so postavili na vrhu cerkev, ni znano, jo pa omenja že Valvasor v 17. stoletju. O tem priča tudi letnica 1672, ki je zapisana na enem izmed tamkajšnjih kamnov. Cerkev je spadala v slavensko župnijo, stala pa je nekoliko nižje od samega vrha. Zidana je bila iz domačega kamna iz kamnoloma pod Osojnico, kamenje pa so na vrh vozili z voli. Bila je majhna in nizka, oltar pa je bil en sam. Na gori pri Sv. Trojici je bila znana božja pot, na katero so romali za praznik Svete Trojice. Cerkev je bila uničena nekako med leti 1786 in 1811. Kaplan Zabukovec navaja v knjigi Slavina (1910), da je cerkvena oblast ukinila shode zaradi mladostniškega razvrata na božji poti, cesar Jožef II. pa je dal ukiniti vse cerkve, ki niso rabile nedeljskemu bogoslužju. Trnjski cerkovnik je bil zadolžen, da je vsak konec tedna hodil v cerkev prižigat sveče. Ker pa se je tega dela naveličal, so sklenili cerkev uničiti. Poskusili so razdreti streho iz lesenih skodel, a ker je niso mogli razkopati, so jo po nasvetu domačega župnika zažgali. Domnevno sta ogenj podtaknila domačina, ki sta kasneje zgorela v požaru v stanovanjski hiši v Kleniku, župnik pa je bil premeščen v Istro in je tam znorel. Oltar iz cerkve so prepeljali v cerkev v Slavini, del kamenja pa so porabili za gradnjo nove trnjske cerkve. O romarski cerkvi pričajo danes le še ruševine…

Proti Pancam,kjer je bila včasih okrepčevalnica in meka za kolesarje, sedaj pa je gostišče zaprto. Ob povratku skok do cerkve Svete Magdalene (Magdalenska gora), kjer je eno najpomembnejših arheoloških železnodobnih najdišč v Sloveniji, ki leži na 504 mnm visoki vzpetini severovzhodno od naselja Šmarje - Sap...