Trdinov vrh je najvišji vrh Gorjancev, 40 km dolgega pogorja med obmejnim Obrežjem na vzhodu , Črmošnjiško dolino na zahodu, ta jih tudi loči od Kočevskega Roga, Novomeško in Krško kotlino na severu ter Belo krajino in dolino Kolpe na jugu. Po slemenu Gorjancev poteka državna meja med Slovenijo in Hrvaško. Hrvati imenujejo pogorje Žumberačka gora, Trdinov vrh pa Sv. Gera, imenovan po slovenski cerkvici sv. Jere v neposredni bližini vrha, na katerem je visoko geodetsko znamenje. Nekaj korakov od ostankov slovenske cerkvice stoji obnovljena hrvaška kapela sv. Elije (hrvaško sv. Ilija), katere ruševine so leta 1992 zaščitili in nadkrili. Trdinov vrh je dobil sedanje ime 15. avgusta 1923, ko so krstili najvišji vrh Gorjancev po pisatelju Janezu Trdini, ki je Gorjance ovekovečil v svojih Bajkah in povestih o Gorjancih. Na slovenski strani vrha je cerkvica sv. Gere. Na tej strani stoji tudi RTV in telekomunikacijski stolp, kakih 80 m zahodneje pa je zelo dobro razgledišče, kjer je postavljena panoramska tabla. Gorjanci pripadajo Dinarskemu gorskemu sistemu. Zgrajeni so iz triasnega dolomita, jurskega apnenca in laporno-apnenčevih krednih kamnin. V višjih legah je pogorje močno zakraselo, tod je mnogo vrtač in suhih dolin. Gorjanci so porasli predvsem z bukovimi gozdovi, v zadnjem času pa jih pogozdujejo tudi z iglavci. Znani so po obsežnih košenicah, tudi sleme pogorja je večinoma travnato. Na belokranjski strani so na južnih pobočjih vinogradi. Najvišji naselji sta Jugorje (554 m) na jugu in Javorovica (554 m) na novomeški strani. Na Gorjancih sta tudi dva naravna gozdna rezervata: med Trdinovim vrhom in Krvavim kamnom ter nad Kostanjevico na Krki. Gorjanci se ponašajo z zanimivo floro. Leta 1838 je Henrik Freyer, kustos deželnega muzeja v Ljubljani, odkril panonsko deteljo; največje rastišče je na košenici pod Trdinovim vrhom. Tod rastejo tudi nekatere zaščitene vrste: kranjska bunika, kranjska lilija, zlati klobuk ali turška lilija in lepi čeveljc; v vznožju malo pred Gabrjem rastejo rumeni sleč ter redka in ogrožena kranjski šebenik in hrvaški klinček. V gozdovih je veliko divjadi, zlasti srn, jelenjadi in divjih prašičev, nekaj je tudi medvedov. Razgled s Trdinovega vrha je enkraten. Na severozahodu so na obzorju Karavanke od Pece na vzhodu do Stola in Kepe na zahodu; levo od njih se lepo vidijo Julijci s Triglavom. Od severovzhoda proti severozahodu vidimo kot na dlani Kamniške in Savinjske Alpe od Raduhe na vzhodu do Storžiča na zahodu. V bližini se vleče od zahoda proti v.zhodu dolgo Posavsko hribovje s Kumom v ospredju. Na jugovzhodu vidimo Kočevski Rog in za njim Snežnik, na zahodu pa Nanos. Na panoramski tabli na razgledišču je narisan ves razgled.